top of page

Prvič prizna, da ima raka (izmišljen izobraževalen primer)


Takrat je rekla*, da mora nekaj priznati meni in vsej družini, ki je bila z njo na psihoterapiji. Povedala je, da možu in osemletnemu sinu že dolgo časa skriva eno reč. Ves ta čas jo je bilo to zelo strah priznati, tudi na terapiji, kaj šele doma ...


Začutil sem cmok v grlu in njen strah. Vedel sem, da lahko morda njena skrivnost močno vpliva na družinski sistem. Mož in sin sta kar zamrznila ter bila v pričakovanju tega, kar nam bo povedala.


Počutil sem se kot njen drugi sin, ki tam sedi in v grozi čaka, kaj bo rekla. Zelo sem se vživel v njegovo vlogo. Spregovorila je s težkimi besedami in komaj izustila, da ima raka ter da ne ve, kakšna bo njena prihodnost.


V terapevtski sobi smo bili šokirani. Čutil sem odrevenelost v telesu, kar je čutila tudi vsa družina z menoj. Potihoma sem globoko vzdihnil in izdihnil ter se ji zahvalil, da je to delila z nami.


»Verjamem, da vam mora biti zelo hudo, in vas je močno strah vaše prihodnosti ter prihodnosti vse družine,« sem izrekel. Čutil sem, kako me je začela boleti glava zaradi vzdušja v pisarni.


Potem je začela jokati in nam povedala, da si želi le enega - da bi ji družina stala ob strani ter razumela njeno stisko, ko bo šla na preiskave in obsevanja. Možnost sem dal možu, da spregovori, in ga vprašal, če bi ji lahko zagotovil, da ji bo stal ob strani ter poskrbel za sina in dom, ko bo ona brez moči.


Prijel jo je za roko in se ji zahvalil, da mu je to priznala, ter se ji opravičil, da je bil z njo tako grob zadnje dni, ker je čutil, da mu nekaj prikriva. Prepričan je bil, da ga vara. Trdno ji je zagotovil, da bosta šla skupaj čez težke trenutke in se vrnila močnejša.


Čutil sem njegov strah, a vendar sem bil ponosen, da je premagal svoje dvome in v tistem trenutku pokazal vso odločnost, ki jo je premogel.


Na koncu terapije je bila ona bolj pomirjena, da ji bo mož stal ob strani in da je sprejel njeno bolečino. Bolj pomirjena sva bila tudi s sinom, saj sva čutila, da bo oče poskrbel za stvari, ko tega ona ne bo zmogla.


Domov so odšli z večjim občutkom ljubezni in zaupanja, da se bo vse uredilo. Na prihodnjih srečanjih pa so naš še čakale druge težke teme ...


Piše: Zmago Švajncer Vrečko, mag. fil., izpop. ZDT,

doktorski kandidat zakonske in družinske terapije ter psihoterapevt


*Ime oziroma oseba je izmišljena.


______________________


Izobražujemo in razbijamo tabuje o psihoterapiji ter pomagamo ljudem v stiski.


Primer je povsem izmišljen. Z njim lahko dobite občutek, kako so videti čustveni procesi na resničnih terapijah.


Resničnih zgodb ne delimo zaradi zaščite oseb na terapijah!


Za več informacij o Zgodbah preberite prvo pripeto objavo na naši Facebook strani Zgodbe iz terapevtske pisarne. Vabljeni k sodelovanju!


Slika: Pexels.com

Commentaires


bottom of page