Z možem in ženo* smo se prvič dobili na terapiji. Vzdušje je bilo naporno, v pisarni smo težje dihali in hlad se je razlil po naših telesih.
Potem je spregovorila žena, da sta z možem poročena že 32 let, pred enim mesecem pa je izvedela, da jo že zadnjih 30 let vara. Zatem je umolknila. Njene besede so bile kot šok, njuna tišina pa je bila še težja.
Kot terapevt sem moral globoko vdihniti in izdihniti, da sem se nekoliko sprostil v tem srhljivem vzdušju. Spregovoril sem nekaj besed, ne spomnim se točno kaj, skratka da razumem to izjemno naporno in stresno situacijo.
Besede so mi šle težko iz ust, saj sem čutil vso njuno razbolelost. Vedel sem, da je ključno, da se moram kot strokovni delavec čim bolj sprostiti, saj bo to na začetku terapije sprostilo tudi kliente.
Na glas sem ovrednotil, da se tukaj kar težje diha ter se čuti veliko strahu in napora ... Začutil sem, da so moje besede na nezavedni telesni ravni rahlo sprostile tudi zakonca.
Vprašal sem ju, zakaj sta se odločila za terapijo. Žena je rekla, da je na robu obupa, tega, da se loči, saj je živela 30 let v laži, in je terapija zadnja možnost, da bi rešila zakon. Mož je molčal. Njegova prisotnost je oddajala prezir.
Začutil sem njeno globoko žalost in razočaranje ter hitro ponotranjil tudi njeno veliko jezo nanj. Vprašal sem jo, koliko jeze čuti in stiske, in priznala je, da zaradi tega komaj še živi ter vztraja z njim ...
Doživljal sem njeno trpljenje. Moža nisem mogel tako začutiti, čutil sem le njen prezir do njega. Vedel sem, da bo ta terapija trajala dolgo časa, če bomo zares želeli rešiti njun zakon ... In pripravljen sem se bil boriti, če sta za to odločena zakonca.
Kot terapevt sem vedel, da mora tukaj mož sprejeti odgovornost za svoje vedenje. Strokovnjak je lahko še tako dober, a ne bo mogel rešiti zakona, kar je njuna želja, če se v tem primeru mož ne bo v polnosti odločil, da prekine s prevaro, postane 100% iskren s svojo ženo, se ji opraviči in da se hkrati oba zavedata, da bosta morala tudi več let delati za ponovno gradnjo zaupanja.
Če se mož ne bo hotel spremeniti, potem tega zakona ne bomo mogli rešiti in je bolje, da gresta narazen, kot da ona še naprej trpi z njim.
Piše: Zmago Švajncer Vrečko, mag. fil., izpop. ZDT,
doktorski kandidat zakonske in družinske terapije ter psihoterapevt
*Vse osebe in zgodbe so izmišljene.
______________________
Izobražujemo in razbijamo tabuje o psihoterapiji ter pomagamo ljudem v stiski.
Primer je povsem izmišljen. Z njim lahko dobite občutek, kako so videti čustveni procesi na resničnih terapijah.
Resničnih zgodb ne delimo zaradi zaščite oseb na terapijah!
Za več informacij o Zgodbah preberite prvo pripeto objavo na naši Facebook strani Zgodbe iz terapevtske pisarne. Vabljeni k sodelovanju!
Slika: Pexels.com