»Vse je v redu, lepo se razumemo,« je rekla Mojca* z grozo v očeh. Tega ji nisem mogel verjeti. Z možem in 16 letno hčerko ter 15 letnim sinom so bili na družinski terapiji.
V pisarni sem čutil veliko strahu, začelo me je zebsti, dlani sem imel čisto mrzle, srce mi je razbijalo in moje telo je bilo skoraj zamrznjeno. Z zavedanjem lastnih čutenj sem se lažje pomiril. Ponotranjil sem njihove občutke groze in čutil, da nekaj prikrivajo.
Po terapiji me je poklicala hčerka. Rekla je, da se mami laže in da jo oče hudo pretepa tam, kjer je oblečena. Kot terapevt sem se zgrozil in pomislil, da moram v teh primerih podati prijavo, če se dogaja fizično nasilje. Vendar sem se sprva želel posvetovati z Mojco.
Po drugi terapiji sem na koncu Mojco prosil, da ostane z mano še par minut. Le tako sem se lahko z njo pogovoril na samem, saj ni želela biti iskrena pred možem.
Povedal sem ji, kaj mi je rekla hči, in začela se je jokati. Moral sem biti močan. Vprašal sem jo, če je pripravljena, da pomagam njej in otrokoma. Privolila je, a je hkrati zatrdila, da jo je strah, da ji ne bi mož storil še česa hujšega.
Dal sem ji kontakte od Društva za nenasilno komunikacijo, Centra za socialno delo, Varne hiše ... Na teh ustanovah so ji pomagali, podali prijavo na policijo, njej in otrokoma priskrbeli varno zatočišče in poskrbeli, da je mož odšel v pripor zaradi suma hudega kaznivega dejanja.
Terapevti sodelujemo tudi z drugimi institucijami.
Otroka sta začela hoditi na lastne terapije, Mojca pa se je ločila in dolgo časa hodila k meni, kjer sva počasi predelovala občutke strahu, jeze na moža in lastne krivde, da ni že prej zaščitila sebe in otrok, ter žalovanja za vsemi leti, ki jih je izgubila v fizično nasilnem odnosu.
Ovrednotil sem, da je zelo pogumna, da se je odločila za pomoč in prekinitev nasilja, in da ni kriva za nasilje. Veliko sva o tem še govorila.
K sreči se je ta zgodba razrešila dobro, dosti pa je teh, ki se (še) niso. Pomoč obstaja!
Piše: Zmago Švajncer Vrečko, mag. fil., izpop. ZDT,
doktorski kandidat zakonske in družinske terapije ter psihoterapevt
*Ime oziroma oseba je izmišljena.
______________________
Izobražujemo in razbijamo tabuje o psihoterapiji ter pomagamo ljudem v stiski.
Primer je povsem izmišljen. Z njim lahko dobite občutek, kako so videti čustveni procesi na resničnih terapijah.
Resničnih zgodb ne delimo zaradi zaščite oseb na terapijah!
Za več informacij o Zgodbah preberite prvo pripeto objavo na naši Facebook strani Zgodbe iz terapevtske pisarne. Vabljeni k sodelovanju!
Slika: Pexels.com